Avtor: Irena Godnič
Rasti, rasti, rožica:
… zvonček in vijolica! Šopek bom natrgala, s travico povezala in za praznik mamici s poljubčkom zapečatila. (K. Š. Olmer)
Ta je rekel, da bo klovn.
Ta bo raje velik slon. Ta bi rad bil krokodil. Ta pa se bo le umil. Ta ostal bi kar doma – noče biti maškara.
Ker smo ljubeči…
… in vse bolj čuteči do planetarnih težav, že v zgodnji mladosti sledimo modrosti: Narava ima vselej prav! (Z. Majhen) In zato zanjo in sebe poskrbimo!
Davi sem slišal siničke…
… da jih zebe v perutničke. Kdo za njihove želodčke skuha jim potičke? To smo mi Vrtnarji, ki za ptičke poskrbimo, da nam spomladi še rade žvrgolijo. (prirejena B....
Tra ra ra, pri nas že godba igra!
Tri li li , vsak že s čopičem vihti. Tru lu lu, vsi nasmejani smo tu!
Sestrice so belokrile…
v čipkah se z neba spustile, za ročice so prijele, zemljo v belo so odele. (Tamara L. Kranjec)